ALBUM – Največje uspešnice (1998 – 2004)

Ne, ni res
Zdaj vem da to ni res
Da vrag in angel sta v tebi kot iz nebes
To srce zdaj kot puščava je
Osamljeno zdaj ljubi te in čaka te

Ne, ni res
Zdaj vem da to ni res
Kot slikar narišeš pot mi do nebes
En sam pogled več kot dovolj mi je
Vem brez tebe življenje trga se
Zdaj prazno je

Vsaka bela rosa jutranja
Ima okus po tebi zbuja me, zbuja
Z nasmehom žalost spereš mi iz oči
Poln neznosti se skriješ v moje dlani

Ne, ni res
Zdaj vem da to ni res
Da vrag in angel sta v tebi kot iz nebes
En sam pogled več kot dovolj mi je
Vem brez tebe življenje trga se
Zdaj prazno je

Ne, ni res
Zdaj vem da to ni res
Da vrag in angel sta v tebi kot iz nebes
To srce zdaj kot puščava je
Osamljeno zdaj ljubi te in čaka te

Ne, ni res

M. Vlašič/U. Vlašič/B. Grabnar, M. Vlašič

Tiha noč nad mestom spi,
a se pretvarjam, da je ni,
kot slika brez okvirja,
kot duša iz papirja,
to noč mene ne boli.
Praviš, da ti je hudo,
žal ti je, a ljubiš njo,
a zdaj so me zlomile,
kot nož v srce zarile,
besede tvoje za v slovo.

Ko srečava se spet čez dvajset let,
v oči si bova zrla brez besed,
življenje mimo naju bo odšlo,
a nama bo hudo,
a žal prepozno bo.

Kaj mi bo jutro, če ob meni te več ni,
ne ni treba, da me zbuja, naj pri miru me pusti,
ni me sram, da sem jokala,
a ne bom nikdar priznala,
da še vedno zate zbujam se.

AVTOR: M. Vlašič; BESEDILO: U. Vlašič;
PRIREDBA: B. Grabnar, M. Vlašič

Dolga leta tebi sem zaupala,
lahko prisegla bi, da vem o tebi vse,
kot zima in poletje sva poznali se,
a to noč si izdala me,
izdala me.

Kako lahko zdaj sploh pogledaš me v oči,
še včeraj roko v ogenj zate dala bi,
a to noč k njemu si odšla,
iz objema mi speljala ga,
dobro vedela,
da ljubim ga.

Ne kliči me, ker zate več me ni,
in naj ne pade kdaj na pamet ti,
nikdar ne bom ti oprostila,
pozabila,
da si z njim,
in ne zanima me,
in ni mi mar, kako zdaj žal ti je,
priznala sem ti, da ga ljubim,
vzela si mi vse.

Ne kliči me, ker zate več me ni,
in naj ne pade kdaj na pamet ti,
nikdar ne bom ti oprostila,
pozabila,
da si z njim,
in ne zanima me,
in ni mi mar, kako zdaj žal ti je,
pusti me,
ne kliči me.

AVTOR: M. Vlašič; BESEDILO: U. Vlašič;
PRIREDBA: B. Grabnar, M. Vlašič

Veter v meni si,
le misel nate me umiri.
Če znal bi najti v meni novo pot,
dam ti roko, odpelji me od tod!

Boža me dlan v laseh,
v daljavi slišim znani tvoj smeh.
Glej, ta trenutek v meni je zaspal,
svet ne vrti se več, tukaj je obstal.

Vzemi me veter s seboj,
naj luna me nosi nocoj,
vzemi me tema noči,
v njej našla bom tvoje sledi.

Vzemi me, vedno naj bom tvoja,
del tvojih misli.
Ujel si me v mrežo srca,
ujeta sem v sanje upanja.

Ker zdaj si ti, ti v meni si…

BESEDILO: M. Arh; GLASBA: M. Arh;
PRIREDBA: Matija Oražem

Ni mi žal,
da sem ljubila, ne, ni mi žal,
a pred ljudmi bom skrila
svoj pogled,
da mojih solz ne vidijo.

Nedelja je,
a prazna hiša čaka me,
v njej ni več tebe.
Z mrakom spet pokrijem se,
in tiho čakam te.

Odprta vrata puščam ti,
če zaideš kdaj k meni,
kakor tat sredi noči,
življenje zdaj kradeš mi.
Brez razuma brez moči
ljubezen in strah boli,
vsak živi pač kakor zna,
eden ljubi drug izda,

a vem da zdaj čas beži,
kot reka k morju se izlila bi,
a zdi se, da nikjer nikogar ni,
nikogar da bi ljubil me.

Nedelja je,
a prazna hiša čaka me,
v njej ni več tebe.
Z mrakom spet pokrijem se,
in tiho čakam te.

Odprta vrata puščam ti,
če zaideš kdaj k meni,
kakor tat sredi noči,
življenje zdaj kradeš mi.

Brez razuma brez moči
ljubezen in strah boli,
vsak živi pač kakor zna,
eden ljubi za oba.
e d e n l j u b i z a o b a.

AVTOR: M. Vlašič; BESEDILO: U. Vlašič;
PRIREDBA: B. Grabnar, M. Vlašič

Ti, v sebi ti še vedno čuvaš me,
le ti, verjameš v mene, daješ vse,
a jaz; jaz moram odkriti, kam življenje pelje me,
da spet najdem se.

Če, kdaj name svojo roko dvignil bi,
in če, z besedami me ponižal bi,
vem, odšla bi v srcu stokrat lažje bi bilo,
mi lažje bi bilo.

Pesek v oči,
mečem pesek si v oči,
da izbrišem žalost, ki se v meni budi,
nežno naj te druga ljubi,
čuva te s poljubi,
ko bom nate mislila.

Če vedno bil bi hladen tvoj objem,
in če, bi druga se skrivala v njem,
vem, odšla bi;v srcu stokrat lažje bi bilo,
Mi lažje bi bilo.

AVTOR: M. Vlašič; BESEDILO: U. Vlašič;
PRIREDBA: B. Grabnar, M. Vlašič

Ven, na zlato polje grem
in pticam tam povem,
da sem zaljubljena.
Tam bom pesem slišala,
ki veter jo igra samo za naju dva.

Veter in ptice bom prosila,
naj mi zapojejo
zate najlepšo hvalnico.

Ujela bom v srce
glasove ćudežne,
odnesem jih v dar
ljubezen na oltar:
naj vedno bo do mene milostna
naj drugi te ne da,… (te) ne da.

Vem veliko si želim,
po tebi hrepenim
preveč zaljubljena.
Daj usliši me nebo
obdari z večnostjo ljubezen najino.

Veter in ptice bom prosila,
naj mi zapojejo
zate najlepšo hvalnico.

Ujela bom v srce
glasove čudežne,
odnesem jih v dar
ljubezen na oltar:
naj vedno bo do mene milostna,
naj drugi te ne da,… ne da

BESEDILO: D. Kenda Hussu;
GLASBA/PRIREDBA: Matija Oražem

Konec poti, konec je žalosti,
moje preteklosti, ni več otožnosti
zdaj, ko si tu, zame izginile so skrbi
za vse to hvala ti,
slepo verjamem ti.

Kamor me vodi srce, spremlja me tvoje ime
kadar izgubljam vero, ti ob meni si
kamor me vodi srce, spremlja me tvoje ime
kadar me izda življenje, tu ob meni si.

Konec laži, nikdar več dvomiti
v mojem srcu si končno prižgal luči
zdaj, ko si tu, zame ni tavanj v temi
za vse to hvala ti,
slepo verjamem ti.

AVTOR: M. Štibernik; BESEDILO: K. Stavec;
PRIREDBA: M. Štibernik

Ne, ni pozabljeno,
ne, ni več ljubljeno,
to srce le zapuščeno je,
prah na njemu zbira se.

a ne misli si,
da boli,
ker ona ljubi te.

Kar je pač je,
brez strahu
bo prenesla vse
Odidi že
vem, da je v tebi.

Lepa kot boginja
in kot nepovabljen gost
se v tebi skriva
ni prva ni edina
a v očeh ti vidim,
da še ljubiš jo.

Ne ni pozabljeno
ne, ni več ljubljeno,
to srce le zapuščeno je,
prah na njemu zbira se.

a ne misli si,
da boli,
ker ona ljubi te.

Kar je pač je,
brez strahu
bom prenesla vse
Odidi že
vem, da je v tebi.

Lepa kot boginja
in kot nepovabljen gost
se v tebi skriva
ni prva ni edina
a v očeh ti vidim,
da še ljubiš jo.

AVTOR: M. Vlašič; BESEDILO: U. Vlašič;
PRIREDBA: B. Grabnar, M. Vlašič

Ne ustavi me sneg, niti ogenj razgret,
moj korak gre vedno le naprej.
Če pred mano gora stoji, divja reka drvi,
mene to sploh ne skrbi.

Ker ne predam se, o ne, nič ne zlomi me,
res najlepše tu ob tebi je.
Ker nihče ni kot ti, vsak ob tebi zbledi,
kot senca iz preteklosti.

Na štiri oči,
povej, če poljub tvoj še po meni diši,
ko se te dotaknem, te kdaj spreleti,
ti srce pregori,
ko v žametnem jutru z mano si.
Na štiri oči,
povej, če se tla nemirno stresejo,
ko moje dlani te v greh ponesejo,
povej, se ti zdi,
da nekaj v nama še gori.

Od jutra vse do noči, tvoj smeh prežene skrbi,
res najlepe tu ob tebi je,
ker nihče ni kot ti, vsak ob tebi zbledi,
kot senca iz preteklosti.

AVTOR: M. Vlašič; BESEDILO: U. Vlašič;
PRIREDBA: B. Grabnar, M. Vlašič

Življenje, ki ga jaz živim,
je kot črno-beli film,
res dolgočasno je,
vedno ponavlja se.

Vsa prezrta čakam te,
kot da si edini le,
in vse kar daješ mi ti,
je stkano iz laži.

Zdaj obljube,
so premalo,
kar pozabi name,
prepozno je.

Lahko greš trikrat peš okrog sveta,
lahko me iščeš tja do severa,
a več ne najdeš me,
zdaj grem čimdlje,
dovolj mi je,
ker tvoje vse izgovore poznam,
verjemi, zdaj na pamet jih že znam,
ne, ne čakaj name,
k tebi se vrnila ne bom.

Lahko bi spet prenesla vse,
a tvoj pogled izdaja te,
ti hladen si kot led,
misliš, da tvoj je svet.

Lahko se trudiš, govoriš,
a mene več ti ne dobiš,
svoj objem me ne dobiš,
ker sita sem the laži.
a vem – to si ti.

AVTOR: M. Oražem; BESEDILO: U. Vlašič;
PRIREDBA: B. Grabnar, M. Vlašič

Nekaj je v meni, nekaj lepega
nekaj kar v srcu sem našla.
Sreča je v nasmehu in milejše so oči
moja ljubezen, vem, da to si dal mi ti.

Če je v meni cvet,
le za tebe naj dehti.
Naj se budi v tvoji dlani,
naj v tvojem srcu spi.
In če je v meni luč,
vedno zate v temi naj gori
naj te k meni varno vodi
ne izpusti je iz oči.

Nekaj je v meni, nekaj lepega
nekaj kar v srcu sem našla.
Sanje so mehkejše, z jutrom ne oddidejo.
Moja ljubezen, vem, da ti si dal mi to.

Če je v meni cvet,
le za tebe naj dehti.
Naj se budi v tvoji dlani,
naj v tvojem srcu spi.
In če je v meni luč,
vedno zate v temi naj gori
naj te k meni varno vodi
ne izpusti je iz oči, naj gori.

Če je v meni, zate naj gori…

BESEDILO: D. Kenda Hussu;
GLASBA/PRIREDBA: Matija Oražem

Tvoje besede kot sol so na rano,
kot nož,ki zareže v srce.
in tvoje oči ne tajijo pred mano,
da ti vseeno je.
Praviš,da zgodba je davno končana,
ker ti si spremenil se.
da je umrla ljubezen med nama,
srečo našel si drugje.

Le še poljub v slovo,
skrivam svoje solze pred teboj.
vse bolj mi je hudo,
a priznala ti nikdar ne bom.
Le še poljub v slovo,
ker nikoli več ne boš le moj.
naj ti ne bo hudo,
vse,kar še lahko mi daš,
je poljub v slovo.

Mislila sem,da vem vse o tebi,
zdaj tujec pred mano stoji.
Svoje živlenje s teboj sem delila,
zdaj stran se ti mudi.
Praviš,da zgodba je davno končana,
ker ti si spremenil se.
Da je umrla ljubezen med nama,
srečo našel si drugje.

Le še poljub v slovo…

Zrušil se je moj svet,
grenek je moj nasmeh,
ali bom še lahko ljubila?
Nič več norih noči,
nič več tvojih laži.
Oprostila ne bom nikoli ti,
da varal si.

Le še poljub v slovo…

AVTOR: A. Klinar; BESEDILO: A. Rupel;
PRIREDBA: A. Klinar,A. Čadež

Ko luna spije otožne noči,
ob meni te ni,
ko hrepenenje začara mi dan,
ne slišiš me ti.
Že dolgo me ta pesem lovi,
da me prebudi,
a jaz
sem brez moči.

Ker to življenje, kadar te ni,
se v krogu vrti,
ko se nasmehneš,
spet se rodim,
spet zaživim.
Ker s tvojo sliko dan se zbudi,
najlepši se zdi,
a jaz
sem brez moči.

Kot da je prvič,
naj te čutim tu ob sebi,
ne ustavi se,
le božaj me,
kot da je prvič,
da ne prepodiš mi sanje,
nežno, nežno,
naj te ovijem vanje.

Na dežne kaplje tiho napišem tvoje ime,
že zrak vdihnem, pozabim vse,
in spet čakam te.
vsak trenutek daljši se zdi,
vse daljši se zdi,
a jaz
sem brez moči.

Kot da je prvič…

AVTOR: M. Vlašič; BESEDILO: U. Vlašič;
PRIREDBA: B. Grabnar, M. Vlašič

Zdaj verjamem,da je sreča na dosegu rok,
prej sem jo zaman iskala daleč naokrog.
rekel si le,da me ljubiš,in sem vedela,
sreča sama k meni je prišla.

Ko sem upanje zgubila,
sreči hrbet obrnila,
si prišel, pogledal me v oči.
tem očem lahko verjamem,
kar želim lahko si vzamem,
spet znam sanjati.

Zamižim,tvoj glas me vodi v raj,
med podobe mojih davnih sanj.

Zdaj verjamem…

Tvoje misli so na dlani,
vedno si na moji strani,
s tabo je vse tako lahko.
V hladni zimi si poletje,
v viharju si zavetje,
ob tebi je toplo.

Zamižim,tvoj glas me vodi v raj,
med podobe mojih davnih sanj.

Zdaj verjamem,…

AVTOR: M. Oražem; BESEDILO: D. Kenda Hussu;
PRIREDBA: M. Oražem, F. Zabukovec